»Arhitekt je pri svojih zasnovah izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki je danes znana kot Plečnikova Ljubljana.«
»Mirno lahko trdimo, da bi bila Plečnikova Ljubljana, ki je bila leta 2021 vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, brez Steletovega sodelovanja precej skromnejša in da bi manjkali nekateri ključni spomeniki.«
»Z obnovitvijo Plečnikovega avditorija je Ljubljana dobila nov prostor za kulturne prireditve, cilj pa je ustvariti javno dostopen program, katerega dogodki so praviloma brezplačni in spoštljivi do naravnega parka ter njegovih obiskovalcev.«
»Poleg celotne urbanistične zasnove, s katero je Plečnik spremenil naš vsakdan v centru Ljubljane, je gotovo pustil veliko nesnovnega, med drugim idejo, da lahko z vnovično uporabo in poceni ter dostopnimi materiali narediš nekaj mogočnega in večnega.«
»Plečnik je bil izjemno moder. Ohranil je staro cerkev, ki je bila še v svojem jedru romanska, kot je sijajno ugotovil Marjan Zadnikar. In kar so stari dobro zgradili, ne gre rušiti, to je bila njegova maksima oziroma misel.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju